Na Muzeje pogosto gledamo kot na kraje, ki zbirajo, hranijo, razstavljajo in razlagajo stare predmete. Je tudi prostor za izmenjavo zgodb. Najrazličnejše novomedijske izkušnje v kulturnih okoljih lahko same po sebi označimo kot “pripoved”, vključno z digitalnimi vodniki, ki ponujajo zgolj informativne vsebine. 

Digitalno pripovedovanje v kontekstu kulturne dediščine velja za smer, v katero morajo danes vlagati kulturne institucije, vključno z muzeji in zgodovinskimi znamenitostmi, z namenom privabljanja vse zahtevnejšega občinstva (Pujol idr. 2013, Twiss-Garrity idr. 2008). Aplikacija vsekakor krepi občutek interaktivnosti, navigacije in nadzora nad pripovedjo, hkrati pa nas spodbuja k aktivnem sodelovanju, 

Z novimi tehnologijami in izboljšavami standardov, strojne opreme, procesorjev, notranjega pomnilnika, novih metod programiranja in z zanesljivo programsko opremo je možno zagotoviti visoko stopnjo interaktivnosti multimedijskega gradiva. Namesto pasivnega spremljanja, gledanja, poslušanja ali branja,  uporabnik aktivno sodeluje. Večpredstavnostna aplikacija nam tako lahko ponuja nove oblike nadzora in navigacije (izbirni meniji, funkcija iskanja, kazalo itd.). Rezultati programa so odvisni od uporabniških vnosov. Uporabniki se lahko premikajo po vsebini povsem nelinearno, najpogosteje s klikanjem na hiperpovezave. Poleg besedila, grafike in fotografij, se izkušjno lahko obogati še z zvokom, videom in z animacijo. 

Interaktivnost ima več oblik. Muzeji lahko na svojih razstavah uporabijo več različnih tehnoloških inovacij za ustvarjanje digitalnih interaktivnih izkušenj, od aplikacij do videoiger. Z uporabo obogatene resničnosti (AR) in hologramov lahko te trenutke doživimo tudi v 3D prostoru. Metode, s katerimi interaktiramo z računalnikom, imenujemo “mehanike”.  Stroju-računalniku pošiljamo ukaze prek zaslona na dotik, z gumbi ali drugimi kontrolerji, s katerimi se lahko navigiramo po vsebini. Zaslonna dotik velja za preprostejši in bolj intuitiven način. Obstajajo tudi bolj konpleksni načini upravljanja, in sicer na primer t.i. “Kinect”, navidezna resničnost in obogatena resničnost. (Bradley, C & David, C 2018) 

Interaktivna doživetja je možno upravljati neposredno z vhodno napravo.  V tem primeru ni potrebe po zapletenih grafičnih vmesnikih, ki morda lahko nekoliko pokvarijo uporabnikovo izkušnjo. Nekatere vhodne naprave so bolj abstraktne in intuitivne, kar uporabnikom omogoča, da se osredotočijo na samo vsebino. V nekaterih primerih je lahko interakcija bolj pasivna, kar pomeni, da računalnik sam pridobi informacije, brez uporabnikovega zavedanja. Program na primer lahko sledi uporabnikovemu gibanju po prostoru (prek geolokacije) ali pogledu (t.i. eyetracking) 

Uporabniki lahko digitalne razstave odkrivajo in raziskujejo na različne načine. Uporaba mobilnih aplikakacij je najpogostejši način digitalno obogatene izkušnje.  Informativni kioski / zasloni in videoposnetki veljajo za najprimernejša medijska orodja. Ustvarjalci razstav lahko postavijo traso v omejenem obsegu, če je to zaželjeno. Pa vendar, nekateri uporabniki bi morda raje izbrali svojo pot – sledili tistemu, kar jih najbolj zanima, kar jim je treba omogočiti. (Berth et al. 2018) 

Page Break 

Bibliografija 

Pujol, L; Roussou, M; Poulou, S; Balet, O; Vayanou, M; & Ioannidis, Y (2013), Personalizing interactive digital storytelling in archaeological museums: the CHESS project. In G. Earl, T. Sly, A. Chrysanthi, P. Murrieta-Flores, C. Papadopoulos, I. Romanowska, & D. Wheatley (Eds.), Archaeology in the Digital Era. Papers from the 40th Annual Conference of Computer Applications and Quantitative Methods in Archaeology (CAA). Southampton, UK, 26-29 March 2012: Amsterdam University Press. 

Twiss-Garrity, B A, Fisher, M, & Sastre, A (2008), The art of storytelling: enriching art museum exhibits and education through visitor narratives. In Trant J & Bearman D (Eds.), Museums and the Web 2008. Montreal, Quebec, Canada: Archives & Museum Informatics 

Barth, G. Drake Davis l, Mita A (2018), Digital Exhibitions, Concepts and Practices. Mid-Atlantic Regional Archives Conference. 

Bradley, C & David, C (2018). Best Practices for Interactive Exhibits. Geckogroup 2018 [online]. Available at: https://geckogroup.com/2018/11/05/digital-and-mechanical-interactive-exhibits/ (Accessed: 30/3/22).  

Kategorije:

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.