Odprti povezani podatki (LOD) so podatki, ki so objavljeni pod odprto licenco, so prosto dostopni, vsakdo jih lahko spreminja in prilagaja po svojih potrebah (Berners, 2014). 

Čeprav je bila dolga leta uporaba odprtih povezanih podatkov rezervirana za vladne podatkovne repozitorije in arhive (Mayer, 2015), se jih danes uporablja tudi v drugih sektorjih. Eden od the sektorjev je kultura oziroma kulturna dediščina. Tu gre predvsem za zbiranje gradiva  knjižnic, muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij (Alexiev, 2016). 

Z vključevanjem sistema LOD v knjižnicah, ki so najpogosteje obiskovane kulturne ustanove, lahko tak sistem še bolj razširi in poveže svojo literarno zbirko (Yoose in Perkins, 2013). Metapodatki določenih literarnih del se lahko povežejo z drugimi sorodnimi deli, ki si delijo nekatere podobne lastnosti. Danes je tak sistem povezanih podatkov izjemno pomemeben, saj si knjižnice prizadevajo za širitev na splet, kjer so dela na voljo vsem. Uporabnost LOD se kaže predvsem v uporabniški izkušnji knjižničnih iskalnikov. Večja kot je uporaba LOD, lažje uporabniki najdejo želeno literaturo (Oomen & Baltussen, 2012). Poleg tega LOD omogoča širitev knjižničnih vsebin na splet z deljenjem hiperpovezav in URL-jev med spletnimi stranmi (Oomen & Baltussen, 2012). 

 LOD je zelo uporaben v arheologiji za prepisovanje arheoloških najdb. Ob novih najdbah je treba njihove zapise zabeležiti v podatkovno zbirko. LOD olajša ta proces, saj je lahko artefakt povezan z drugimi najdbami, ali pa se odkrije popolnoma nova zbirka (Alexiev, 2016). 

Prav tako nas Lincoln (2019) opozarja, da je LOD ključnega pomena na področju umetnosti. Številni umetniki in umetniške galerije želijo vedeti, kako čim bolje unovčiti svoje umetniško znanje in kako se lahko njihova umetniška dela umeščajo v širši umetniski ekosistem. LOD sistem omogoča umetnikom in umetniškim institucijam vpogled v podatek, kdo in prek katerih kanalov dostopa do njihovih del. Spremljajo lahko tudi širitev svojih del, se povežejo med seboj in tako bolj razumejo, katera dela so ‘relevantnejša’ in katera manj ( Mayer, 2015).  

Muzeji in akademske ustanove so v zadnjih desetih letih naredile velik korak proti uvajanju LOD. Britanski muzej in Univerza Yale ki sta podelila “LOD” licenco za uporabo svojih metapodatkov kot komercialno lastnino (Museum ID). S tem sta želela izboljšati svoj mednarodni položaj.

Če povzamemo, številne kulturne ustanove izkoriščajo prednosti LOD zaradi dveh glavnih razlogov. Prvič, strankam omogoča enostavno povezovanje kulturnega gradiva, kar olajša beleženje in hitrejše iskanje informacij, kar pa se prenese tudi na uporabnika (Al-Gburi, 2019). Drugič, zaradi LOD sistema se gradivo bolj širi, širijo pa se tudi institucije same. Zaradi medsebojnega povezovanja podatkovnih zbirk in izdelave zapisov za komercialno uporabo, so instuticije močno prisotne tudi na spletu.

Bibliografija:

Kategorije:

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.