V današnji digitalni dobi je prilagajanje vsebine izredno pomembno, če želimo pritegniti uporabnikovo pozornost. To še posebej velja za koncepte, ki se ljudem pogosto zdijo dolgočasni ali zastareli, kot so na primer muzejske razstave in umetniške galerije. Eden boljših primerov uporabe sodobnih tehnologij je van Goghova razstava z naslovom “The Preberi več…
Na Muzeje pogosto gledamo kot na kraje, ki zbirajo, hranijo, razstavljajo in razlagajo stare predmete. Je tudi prostor za izmenjavo zgodb. Najrazličnejše novomedijske izkušnje v kulturnih okoljih lahko same po sebi označimo kot “pripoved”, vključno z digitalnimi vodniki, ki ponujajo zgolj informativne vsebine. V digitalno pripovedništvo danes vlagajo številne kulturne Preberi več…
Odprti povezani podatki (LOD) so podatki, ki so objavljeni pod odprto licenco, so prosto dostopni, vsakdo jih lahko spreminja in prilagaja po svojih potrebah (Berners, 2014). Čeprav je bila dolga leta uporaba odprtih povezanih podatkov rezervirana za vladne podatkovne repozitorije in arhive (Mayer, 2015), se jih danes uporablja tudi v Preberi več…
Z ohranjanjem in restavriranjem časovne (medijske) umetnosti izjemno prispevamo k razvoju digitalnih spretnosti in kompetenc mladih. Glavni cilj razvoja t.i. digitalne kulture je izdelava učnega načrta, ki bo mladino spodbudil, da se kulturno udejstvuje, ustvarja in se kreativno izraža. Islandija je po dostopu in razširjenosti interneta med vodilnimi državami na Preberi več…
Cilj projekta Erasmus+ Digital Cultural Designer (DCD) je razvoj digitalnih spretnosti in kompetenc mladih, zlasti na področju kulture. Z uporabo inovativnih spletnih orodij in metod želimo spodbuditi trajnostni razvoj v kulturni vzgoji in izobraževanju. V okviru projekta DCD bo razvit učni načrt, ki bo zadostil potrebam muzejev, arhivov, knjižnic in kulturnih ustanov. Preberi več…
Digitalna kultura se nanaša na spremembo, kako tehnologija spreminja način, kako se obnašamo kot ljudje. Tehnologija je zajela naše vsakdanje življenje in preprosto ni več tako vsakdanja ali omejena na internet ali sodobne tehnološke naprave, temveč se prepleta z vsakdanjimi dejavnostmi ljudi (Miller, 2010). To pomeni, da se naše digitalno Preberi več…
Tradicionalno so bile za shranjevanje in ohranjanje kulturnega gradiva odgovorne kulturne ustanove, kot so knjižnice in muzeji. Zaradi tehnološkega napredka, predvsem digitalnih orodij, so te ustanove zacele uvajati nove pristope k temu, kako uporabniki doživljajo umetnost in kulturo. To je mogoče doseči z digitalizacijo artefaktov, ki je postopek pretvorbe informacij Preberi več…