Tradicionalno so bile za shranjevanje in ohranjanje kulturnega gradiva odgovorne kulturne ustanove, kot so knjižnice in muzeji. Zaradi tehnološkega napredka, predvsem digitalnih orodij, so te ustanove zacele uvajati nove pristope k temu, kako uporabniki doživljajo umetnost in kulturo. To je mogoče doseči z digitalizacijo artefaktov, ki je postopek pretvorbe informacij iz fizične oblike v digitalno (Burkett, 2017). Prednost tega je, da lahko kulturne ustanove dokumentirajo in brez težav prikažejo določene zbirke dediščine, kar običajno vodi do boljše uporabniške izkušnje, obenem pa trajno ohranijo same predmete zanimanja (Shelmon, 2018).
Eden od primerov je virtualna resničnost (VR); tridimenzionalni prostor, ki je računalniško ustvarjen in doživet z uporabo slušalk VR. Muzej Victoria in Albert v Londonu sta eksperimentiralo s to tehnologijo ustvarila digitalno razstavo “Alica v čudežni deželi” ne samo v muzeju ampak tudi to izkusnjo prenesete doma(Coates, 2021). Uporabnikom omogoča interakcijo in vživljanje v kulturni dediščini, hkrati pa nadgrajuje izkušnjo obiska muzeja. Podobna je tehnika razširjena resničnost (AR), ki digitalne podatke, kot so grafike ali videoposnetki, nadgrajuje s podobami resničnega sveta (The Franklin Institute, 2021). Na splošno se to izvaja s fotoaparatom in ker so fotoaparati pametnih telefonov zdaj vedno bolj izpopolnjeni z izboljšano zaslonko in globinsko ostrino omogoča, da je ta tehnika zelo dostopna. Podjetja, kot sta Apple in Google, sprejemajo to obliko programske opreme, ki dopolnjuje njihov visok standard strojne opreme, hkrati pa poenostavlja naloge uporabnika. Ta je lahko na primer v obliki aplikacije, ki omogoča natančno merjenje višine, globine in širine, ali igre, ki uporabnika spodbuja, da si ogleda znamenitostih in izpolni določene uganke (Neild 2019). Zaradi vse večje odvisnosti od mobilnih naprav lahko lastniki knjižnic in muzejev oživijo svoje obstoječe zbirke z implementacijo AR-spotov, ki bralcu ne zagotavljajo le bogatejših informacij, temveč ga tudi spodbujajo, da kulturno gradivo doživi z drugega zornega kota (Saleh et. al., 2021).
Druge metode, kot so digitalni zemljevidi z bogatimi barvami in vabljivimi uporabniškimi vmesniki, uporabnikom omogočajo poenostavljeno in brezskrbno izkušnjo pri navigaciji po teh prostorih, saj jih je mogoče videti z vidika uporabnika. Apple in Google imata funkcije, ki ljudem omogočajo ogled osrednjih točk neposredno z digitalnih zemljevidov, zaradi česar je ogled teh krajev bolj poživljajoč (Jean, 2021). Podobno tudi gamifikacija, ki je postopek poimenovanja informacij o kulturni dediščini v obliko igre, muzejem in umetnostnim galerijam omogoča, da pritegnejo mlajše generacije, ki zaradi ahtevnosti gradiva, lahko težje razumejo informacije (Du, 2021). Mlademu občinstvu ponuja še posebej zanimivo izkušnjo, hkrati pa mu brez težav in učinkovito posreduje znanje.
Če povzamemo, digitalizacija kulturne dediščine je ključno orodje in jo je treba izvajati v univerzalnem kontekstu. Zagotavlja izboljšano uporabniško izkušnjo omenjenih spomenikov, hkrati pa institucijam omogoča, da projicirajo in ohranjajo svoje gradivo ter nadgrajuje njegovo uporabnost in trajnost.
Bibliografija:
Shelmon, B. (2018) https://medium.com/nuadox/digitizing-the-museum-a-new-kind-of-interaction-dbcbf81b7cda
Burkett, D. (2017) https://workingmouse.com.au/innovation/digitisation-digitalisation-digital-transformation/
Coates, C. (2021) https://www.museumnext.com/article/how-museums-are-using-virtual-reality/
The Franklin Institute (2021) https://www.fi.edu/what-is-augmented-reality
Nield, D. (2019) https://www.popsci.com/best-uses-for-augmented-reality-on-phone/
Saleh et. al., (2021) https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1108/LHT-01-2021-0033/full/html
Jean (2021) https://heritagetribune.eu/world/what-to-make-of-googles-take-on-unescos-world-heritage-sites/?gclid=CjwKCAjwn8SLBhAyEiwAHNTJbXGDlD8H-EPiRKq4e0seb4nhXCqVvJ1pHtJzPUDTUVRtf8EkFMlJwxoCab8QAvD_BwE
Du, Y. (2021) https://amt-lab.org/blog/2021/5/gamification-in-museums
0 Komentarjev