Digitalna kultura predstavlja način našega sodelovanja z okolico s pomočjo vedno bolj razvitih tehnologij (GDS, 2020). Sem spada tudi uporaba interneta in dostopnost podatkov. Spletne strani, na primer platforme družbenih medijev, in naprave, kot so osebni računalniki in pametni telefoni, so tako povečale izmenjavo podatkov, da lahko rečemo, da imata tehnologija in digitalizacija veliko vlogo v vseh vidikih našega življenja.
V samem središču digitalne kulture so povezani odprti podatki (linked open data – LOD), ki povezujejo ljudi in stroje. S širitvijo metapodatkov je mogoče vzpostaviti povezave in reprezentacije med povezanimi viri navedenih podatkov. Posledično je zaradi medsebojne povezanosti lažje upravljati in razširjati podatke na različnih digitalnih platformah, zato je ustvarjanje pomena teh podatkov ključnega pomena za širitev digitalne kulture.
Čeprav so nam že prej izboljšave na področju programske in strojne opreme omogočale relativno enostaven prenos in izmenjavo podatkov, pa to do pandemije COVID-19 še nikoli ni bilo tako zelo pomembno. Ker je za večino ljudi veljala omejitev gibanja, so podjetja sprejela odločitev, da izboljšao komunikacijske mreže med zaposlenimi in omogočijo hitrejše sprejemanje odločitev (GDS, 2020). Konferenčne platforme, kot sta Zoom in Microsoftov Teams, so doživele eksponentno rast, pri čemer se je samo pri Zoomu prihodek povečal za 30-krat (Sherman, 2020). Prav tako so bile druge platforme, kot je Applov Facetime, prilagojene, da delujejo podobno kot Zoom, vključno s pošiljanjem povezav z vabili tistim, ki nimajo Applove naprave (Tibken, 2021). Vse kaže na to, da je digitalna kultura sprejela način novega človeškega komuniciranja prostorom in časom, saj prostorske in časovne motnje obnavlja tako, da si jih ponovno upodablja v virtualnih oblikah (Allen, 2020).
Digitalna kultura ima tudi druge prednosti na delovnem mestu. Kot že omenjeno, razbija hierarhijo ne le strukturno, temveč tudi v miselnosti posameznika, saj ta zaposlenim omogoča kolektivno razmišljanje in večjo učinkovitost (Lobo, 2019). Milenijci in pripadniki generacije GenZ namreč postopoma zavračajo idejo o delovni rutini “9-5”. Namesto tega se te starostne skupine zaradi digitalne kulture močno zanimajo za vključitev v delovno okolje, ki je inovativno in v katerem so lahko avtonomni. Če je to pravilno izvedeno, se lahko zaposleni več kot štirikrat bolj produktivni kot tisti, ki ne sprejemajo digitalne kulture (Microsoft, 2021).
Reference:
Allen 2020: https://www.palgrave.com/gp/book/9781137033468
GDS, 2020: https://gdsgroup.com/insights/technology/what-is-digital-culture/
Lobo,2019:https://www.peoplemattersglobal.com/article/culture/heres-why-digital-culture-is-a-good-idea-in-organizations-22730
Sherman, 2020: https://www.bbc.com/news/business-52884782
Tibken, 2021: https://www.cnet.com/tech/mobile/facetime-ios-15-upgrades-blur-backgrounds-schedule-calls-just-like-zoom/
0 Komentarjev