Kot smo že omenili v našem prejšnjem prispevku, povezani odprti podatki (LOD) predstavljajo spletni razvoj oziroma so del semantičnega spleta, ki ima lahko velik vpliv zlasti na kulturni in izobraževalni sektor. Za to delovno področje uporabljamo izraz »LODLAM« (linked open data for libraries, museums and archives) – to so odprti podatki za knjižnice, muzeje in arhive. Projekti, ki so že bili izvedeni, vključujejo proces digitalizacije in povezane zbirke podatkov iz vseh vrst arhivov institucij, pa tudi manj akademsko strukturirane primere, kot so spletne igre in orodja, s katerimi lahko izboljšamo učenje in izobraževanje, tako v formalnem kot obšolskem kontekstu. V dokumentu, ki so ga leta 2013 objavile kolumbijske univerzitetne knjižnice, je zapisano, da “povezani odprti podatki ponujajo kulturnim institucijam nov način, da svoje zbirke delijo s širšim občinstvom in spremenijo tradicionalni odnos med razlagalcem in prejemnikom informacij, kar potrjujejo tudi dosedanji dosežki.

V svetu kulturne dediščine potekajo prizadevanja za pretvorbo podatkov v zahtevano obliko RDF ter za razvoj novih vmesnikov in aplikacij, ki jih lahko uporabljajo in interpretirajo tako ljudje kot stroji, saj bo to le še povečalo izkušnje institucij in kulturnih delavcev, pa tudi splošne javnosti, ki lahko razpolaga s temi ogromnimi količinami dostopnih informacij.  

Projekt DCD upa na možnost, da bodo mladi, če se bodo zgodaj seznanili s tem razvijajočim se področjem izmenjave podatkov in informacij, lahko prevzeli vodilno vlogo pri razvoju tega področja in ustvarili nove poti za rast in širitev. Odprtost povezainh podatkov bo zagotovilo dobro stanje kulturnega sektorja tudi v prihodnosti. Dostopni so lahko najrazličnejši tipi podatkov – Mia Ridge govori o “podatkih o predmetih, publikacijah, na primer knjige, brošure, plakati ali glasbene partiture, arhivsko gradivo itd., ki jih ustvarjajo in širijo muzeji, knjižnice, arhivi in druge organizacije” Navaja tudi, da se “podatki lahko nanašajo na različne vrste vsebin, od metapodatkov ali grobnih zapisov (osnovni naslovi, imena, datumi, kraji, gradivo gradivo kataloških zapisov) do zapisov celotnih zbirk (vključno s podatki, kot so raziskovalni in interpretativni opisi predmetov, bibliografski podatki, povezane teme in pripovedi) in popolnih digitalnih kopij oz. nadomestkov predmeta, dokumenta ali knjige v obliki slik ali prepisanega besedila. Odličen primer povezanih odprtih podatkov najdemo na spletni strani Museum API Wiki, ki navaja več kot petdeset muzejskih, galerijskih, knjižničnih in arhivskih API-jev ali “vmesnikov za programiranje aplikacij” in strojno berljivih virov. Na voljo je veliko različnih spletnih strani, aplikacij in iger, ki so bile izdelane z uporabo teh odprtih podatkov, vendar se iz različnih razlogov podatki še vedno uporabljajo razmeroma redko. To je mogoče razložiti z različnimi vidiki trenutno veljavnega sistema LOD – nedoslednost pri licenciranju in formiranju informacij za objavo na spletu pomeni, da ljudje ne morejo ali nočejo dostopati do svojih podatkov na ta način. Poleg tega zaradi avtorskih pravic številnemu gradivu manjka slikovni material, besedila oz. opisi pa so pogosto za širšo javnost nezanimivi in neprivlačni. Razumevanje potenciala odprtih podatkov in uporabnosti le-teh med ljudmi bi marsikaj spremenilo na bolje.

Razvijalci aplikacij oziroma programov morajo vzpostaviti stik med uporabniki in institucijami ter upoštevati potrebe obeh strani, da bi povečali dostopnost in s tem uporabo teh inovativnih tehnologij. Projekt DCD si prizadeva združiti vse tri strani, s posebnim poudarkom na vključevanju  mladih, aktivnem sodelovanju, učenju in ohranjanju kulturne dediščine.

Kategorije:

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.